Maestro in tidldibab

  

Roman, ki je nastajal sedem let — o glasbi, spominu in nevidni niti, ki povezuje človeške glasove skozi čas.

Ko umirajoči glasbenik z vzdevkom Maestro oživi 60.000 let staro piščal, ki so jo izklesali neandertalci, ne odkrije le zvoka naših prednikov — prebudi nekaj globljega: spomin človeštva samega.

Kar se začne kot znanstveni poskus, se spremeni v metafizično potovanje skozi čas — od prazgodovinskih jam in balkanskih vasi do tišine med dvema vdihoma.

Roman, zasnovan kot simfonija — Uvertura, Štirje stavki, Rekviem — prepleta življenje Maestra, strastnega raziskovalca in glasbenika, ter pripovedovalke, ki jo njegova zgodba posrka vase. Njuni pogovori razkrivajo vprašanja, na katera znanost nima odgovorov: Kaj glasba pomni, ko zgodovina pozabi? Ali lahko umetnost preživi telo?

S poetičnim pripovedovanjem Maestro in Tidldibab povezuje arheologijo, antropologijo in umetnost poslušanja. Piščal postane hkrati dokaz in metafora — dokaz, da je ustvarjalnost starejša od civilizacije, in da prvi zvoki človeka še vedno odzvanjajo v nas.

To je roman za bralce, ki hrepenijo po lepoti, zasidrani v resnici — zgodba o pogumu, obsedenosti in iskanju popolnosti, napisana v tradiciji Sebalda, Pamuka in drugih.

​

Kaj bralci najdejo v knjigi

• Globoko čustveno zgodbo, ki združuje človeško dramo s kulturno skrivnostjo.

• Ponovno odkritje najstarejšega glasbila na svetu — in razmislek o tem, kaj nam razkriva o našem izvoru.

• Most med znanostjo in umetnostjo, med zgodovino in domišljijo.

• Razmislek o kontinuiteti, minljivosti in pomenu — ter o glasbi, ki vse to povezuje.